PLJUČNI RAK SE NE OZIRA NA EPIDEMIJO

Stiska bolnikov za pljučnim rakom je danes v senci boja s Covid-19. Odkritih rakov je do 30 % manj kot pred pandemijo, solidarnost državljanov pri boju s Covid-19 pa bo pomagala tudi onkologom.

 

Ljubljana, 4. november. Slovensko onkološko društvo za moške OnkoMan v letošnjem tradicionalno moškem mesecu novembru opozarja na zaskrbljujočo problematiko pljučnega raka in stisko obolelih, ki je v luči trenutnih razmer še bolj pereča. Pri zdravljenju sta namreč ključna zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasen obisk zdravnika, ki pa je v dani situaciji otežen.

Gregor Pirc, predsednik Društva OnkoMan, pojasnjuje, da letos opozarjajo na tihega ubijalca, saj pljučni rak namreč sodi med tiste z najslabšo prognozo in zajema skoraj 10-odstotni delež vseh rakov, po obolevnosti in umrljivosti pa prednjačijo moški, ki pogosto do zadnjega trenutka čakajo na obisk zdravnika. »Po zadnjem registru raka iz leta 2017 je za pljučnim rakom zbolelo 1.422 ljudi, in sicer 927 moških in 495 žensk, umrlo pa je 1.187 ljudi, od tega 798 moških in 389 žensk. Čas je ključnega pomena, saj se znaki bolezni velikokrat pojavijo šele takrat, ko je razširjena že na druge dele telesa,« je pojasnil Pirc.

V društvu OnkoMan še izpostavljajo, da se kljub velikim prizadevanjem za ozaveščanje in opozarjanje na dejavnike tveganja, ves trud razblini, saj žal danes govorimo le še o koronavirusu, pozabljamo pa na vse ostale bolezni: »Ljudje morajo biti izolirani doma, stiki so prepovedani, nekateri so že izgubili službe. Povečale so se zdravstvene, čustvene, družinske in socialne težave, zato se je povečala tudi poraba alkohola in cigaret. In če vemo, da je 80‒90 % pljučnih rakov posledica ravno kajenja, nam to ni v prid,« poudarja Pirc.

Pirc je opozoril tudi na dejstvo, da je do sedaj precej manj odkritih rakov kot prejšnja leta, nekje do 30 %, ob tem pa dodaja: »To ne pomeni, da jih ni, le diagnosticirani niso, ker ljudje ne pridejo do svojega zdravnika. In ker zamude pri diagnostičnih postopkih ob sumu na onkološko bolezen lahko povzročijo nepopravljive posledice, smo v začetku septembra na to opozarjali tudi na okrogli mizi Združenja ONKO NET. Žal se moramo pripraviti, da bo smrti zaradi raka v prihodnjih letih še več.«

 

Solidarnost lahko reši življenja

Doc. dr. Mirjana Rajer, spec. onkologije z radioterapijo, Onkološki inštitut Ljubljana, izpostavlja, da zdravljenje bolnikov kljub razmeram zaenkrat poteka nemoteno, saj se vsi izjemno trudijo, da ga ne bi bilo potrebno prilagajati ali prekinjati, kar bi lahko pripeljalo do slabših rezultatov. Kot je poudarila, računa na solidarnost zdravih ljudi in upa, da se bodo vsaj v tem času strogo držali navodil, saj lahko le to reši življenja bolnikov. Prav vse pa poziva tudi k obisku zdravnika ob prvih simptomih pljučnega raka, pri čemer je potrebna vztrajnost, saj je prvi obisk izjemno pomemben ne glede na trenutne razmere. Dr. Rajer še pojasnjuje: »Napredki v zdravljenju pljučnega raka so v zadnjem času na vseh področjih ogromni, raziskave pa potekajo kljub epidemiji. Prihodnost je za naše bolnike svetla in naloga vseh nas zdravstvenih delavcev, kot tudi novinarjev je, da ljudi pomirimo ‒ upravičeno pomirimo.«

Dr. Rajer poudarja, da zaostankov pri pljučnem raku zaenkrat še ni, za oceno, kako bo z odkrivanjem bolnikov v bolj napredovalih stadijih, pa je trenutno še prezgodaj. Ob tem dodaja: »Izkušnje iz tujine kažejo, da se ljudje nekako bojijo iti do zdravnika in v bolnišnice, da se ne bi tam nalezli, zato raje do zdravnika ne gredo. Naslednje kar je, je slabša dostopnost osebnih zdravnikov. Od tu dalje pa vse poteka nemoteno. Tumorska diagnostika poteka hitro, zdravljenje prav tako. Zato je izjemnega pomena, da laični javnosti povemo, da ob prvih simptomih pljučnega raka morajo obiskati zdravnika, vztrajati pri tem da pridejo do njega, ne glede na koronavirus.«

 

So mladi dovolj ozaveščeni?

V ozaveščenost mladih ni povsem prepričana Aleksandra Mikič, predsednica Društva študentov medicine Slovenije, ki meni, da obstaja prostor za izboljšave. Na določenih slovenskih gimnazijah se za dijake izvajajo predavanja o kajenju, njegovih  posledicah in preventivi. V tem kontekstu se osredotočajo predvsem na srčno-žilne bolezni, ozaveščanje o škodljivosti kajenja in pljučnemu raku kot posledici kajenja. »Rezultati mednarodne raziskave kadilskih razvad med mladimi iz leta 2018, v kateri je sodelovalo 10.080 slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev, kažejo, da enkrat tedensko kadi 0,8 % 11-letnikov, 1,8 % 13-letnikov, 8,8 % 15-letnikov in 19,8 % 17-letnikov. Veliko od teh jih kadi vsakodnevno, in sicer 5,4 % 15-letnikov in 15,6 % 17-letnikov. Glede na moje izkušnje pa na žalost z omenjenih predavanj več odnesejo nekadilci kot kadilci,« je poudarila.

Preventivo je izpostavila tudi Katja Sever, podpredsednica za zunanje zadeve Društva študentov medicine Maribor. Ključno je predvsem opuščanje kajenja, ki dokazano zmanjša možnost za nastanek pljučnega raka, hkrati pa je pomembno tudi bivanje v zdravem okolju brez kancerogenih snovi. Dodala je, da vsakemu posamezniku poleg zdravega načina življenja svetujejo še, da preveri, da ni pogosto izpostavljen radonu ter če so v njegovi neposredni bližini azbestne strehe ali onesnaženje s težkimi kovinami, torej da je izpostavljenost živemu srebru, svincu, kadmiju in ostalim težkim kovinam čim manjša.

Na področju ozaveščanja in izobraževanja o problematiki pljučnega raka pa so zelo aktivni tudi člani Društva študentov farmacije Slovenije, ki se posvečajo organizaciji dogodkov, s katerimi študenti poglabljajo svoje znanje. Predsednica Nuša Japelj je predstavila tekmovanje Inkubator inovativnosti, ki je zahtevalo pripravo najbolj izvirne kampanje za ozaveščanje o pljučnemu raku. »V sodelovanju z društvom OnkoMan in MSD smo pripravili strokovni večer, kjer so bili predstavljeni tema in aktualne informacije o pljučnem raku v Sloveniji ter različni vidiki marketinga, ki pripomorejo h kakovostni javni kampanji. Zaradi vrhunskega odziva in inovativnih idej smo se odločili, da poskusimo nekatere tudi realizirati. Načrtovali smo javno kampanjo tako v živo kot preko spleta v novembru, ko nas ponovno čaka strokovni večer, na katerem pa bo na novo predstavljen še pacientov vidik zdravljenja.«

 

Brkati november: Dobrodelna aktivacija ‘Ne pozabi na jajca’

Že drugo zaporedno leto društvo OnkoMan sodeluje z Lidlom Slovenija v dobrodelni akciji Brkati november. Skupaj namreč zbirajo sredstva za boj proti raku. Z nakupom Lidlovih BIO jajc ali jajc blagovne znamke Naše nam paše bo namreč od vsake prodane škatle jajc v novembru namenjenih 0,10 evra društvu OnkoMan. Gregor Pirc, predsednik društva OnkoMan, je o sodelovanju povedal: »Zdravje je ena od naših najvišjih vrednot in lepo je, da lahko skupaj naredimo nekaj pozitivnega. Letos zbiramo sredstva za ozaveščanje bolezni raka, še posebej je v ospredju problematika raka na pljučih, za katerega velja sinonim tihega ubijalca. Smrtnost je med najvišjimi v Sloveniji, predvsem na račun kajenja in poznih znakov bolezni, ki so posledično prepozno odkrita. Verjamem in vem, da z našimi akcijami ozaveščamo in izobražujemo širšo javnost, in če smo rešili vsaj eno življenje, potem je naše poslanstvo izpolnjeno.«

Ozaveščanje o tej pereči temi bodo v društvu nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Spremljajte njihova prizadevanja na www.facebook.com/onkoman.si, za več informacij o društvu pa obiščite: www.onkoman.si.