Kajenje in bolezni sečil

Kajenje škoduje praktično vsakemu organu v človeškem telesu. Zaradi dnevne in nemalokrat dolgotrajne uporabe vpliva na zdravje celo življenje.  Je eden od najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih rakavih obolenj( rak sečnega mehurja in ledvic), bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja.

Kajenje je najpomembnejši vzrok za nastanek raka sečnega mehurja. Iz tobačnega dima se sproščajo rakotvorni aromatični amini in policiklični ogljikovodiki, ki se v obliki kancerogenih presnovkov v urinu skozi ledvica  izločajo iz telesa. Kadilci imajo 6 X večji riziko za nastanek raka sečnega mehurja. Po prenehanju kajenja se riziko za nastanek raka sečil v prvih 4 letih zmanjša za 40 % ter za 60 % po 25 letih po prenehanju kajenja. Dolgotrajni kadilec tudi po prenehanju ne dohiti nekadilca.

Slika1- pregled mehurja s kamero:  tumorska rašča na notranji steni sečnega mehurja

 

Rak sečnega mehurja je v zgodnjih fazah odkritja ozdravljiva bolezen, zato moramo ob morebitni krvavitvi v urin brez evidentnega znaka vnetja obiskati osebnega zdravnika in po njegovi presoji izpeljati dodatno urološko diagnostiko.

Kajenje v veliki meri vpliva tudi na nastanek raka ledvičnega meha in sečevoda. Gre za redko bolezen, katero pa v zgodnjih fazah težje odkrijemo. Redne kontrole urina in ultrazvok sečil pri kadilcih po 35. letu pripomorejo k hitrejšem odkrivanju raka zgornjih sečil.

Uporaba tobaka vpliva na pretok krvi v erektilnih telesih moškega spolnega organa in je po 40. letu pomemben dejavnik tveganja za nastanek erektilne motnje. Po nekaterih raziskavah je zgoden nastanek erektilne motnje pri kadilcu prvi znak srčno – žilnih bolezni in lahko pomeni v naslednjih letih nastanek srčnega infarkta in možganske kapi.

V Sloveniji vsakega 31. maja obeležujemo Svetovni dan brez tobaka. V letošnjem letu pod geslom »Preprečimo rabo tobaka med mladim«. Prav mladi začnejo iz radovednosti z uporabo tobačnih izdelkov. Nemalokrat radovednost preide v dolgotrajno kajenje in posledično nastanek zdravstvenih težav. Kajenje je razvada, ki jo težko opustimo, zato je bolje nikoli začeti, kot pa kasneje nositi posledice.

Sebastian Jeršinovič, dr. med. spec. urologije