Dejstva in zmote povezane z rakom
- Zdravljenje raka je bolj naporno kot bolezen sama.
Zmota. Seveda ima zdravljenje tudi sopojave, a nikakor ne moremo reči, da je zdravljenje bolj naporno kot bolezen sama. Trditev izvira iz zgodovine, ko tako imenovano »podporno zdravljenje« še ni bilo tako razvito in so npr. bolniki, ki so dobili kemoterapijo, močno bruhali. Dandanes imamo zelo učinkovita zdravila, ki to preprečijo. Je pa tudi res, da bolniki zdravljenju pogosto pripisujejo težave, ki jih to v resnici ne povzroča. Za bolnika je lažje, če najde »krivca« v zdravljenju. Tak primer je lahko bolnik, pri katerem obsevamo področje prsnega koša, njega pa bolijo noge. Prej bo bolnik pomislil, da je obsevanje krivo, kakor pa npr. težave z ožiljem v nogah, ki so pravi razlog. V današnjem času je zdravljenje prilagojeno bolniku bolj kot kadarkoli prej. Če bolnika čaka naporno zdravljenje, se pred tem z njim pogovorimo, mu razložimo, zakaj je to potrebno in bolnik sam pove, ali se strinja s predlaganim ali ne.
- Katerakoli oblika raka je neozdravljiva.
Zmota. Veliko vrst raka je dandanes popolnoma ozdravljivih. Še posebno, če je bolezen odkrita v zgodnji fazi in se začne čim prej zdraviti. Prej lahko rečemo, da so vsi raki ozdravljivi, če jih odkrijemo dovolj zgodaj. Več kakor polovico bolnikov z rakom popolnoma pozdravimo. Seveda lahko rečemo tudi, da je kozarec na pol prazen in govorimo, da polovice ne pozdravimo, ampak rezultati zdravljenja so vsako leto boljši, za kar se vsi skupaj zelo trudimo.
- Ljudje, ki zbolijo za rakom, lahko le ležijo v postelji in so pasivni.
Zmota. V skladu z zmožnostmi so oboleli fizično aktivni. Veliko ljudi, ki zboli z rakom, še naprej živi aktivno življenje, ki vključuje tako vsakdanja opravila kakor tudi šport. Veliko bolnikov ohranja odlično formo, hodi v hribe, na plese … Rak nikakor ne pomeni, da bolnik lahko le leži v postelji. Bolnike celo spodbujamo, da so aktivni. Opažamo pa, da so svojci tisti, ki pogosto omejujejo bolnika, češ da ne sme delati na vrtu, hoditi iz hiše ali podobno. Pomemben je pogovor z zdravnikom, v katerem običajno razrešimo vse dileme glede bolnikove aktivnosti.
- Rak je ozdravljiv le, če imaš srečo.
Zmota. Veliko oblik je – še posebno ob pravočasnem odkritju – popolnoma ozdravljivih. Preventiva in pravočasno odkrivanje sta ključnega pomena. Ljudje se premalo zavedajo pomen presejalnih programov, kot so SVIT (za raka črevesja), ZORA (rak materničnega vratu) in DORA (rak dojk). Cilj teh programov je odkriti rakavo obolenje v zgodnji fazi, ko je ta še ozdravljiv. Pogosto slišim, da so ljudje dobili poziv, da se udeležijo SVIT-a in vabilo vrgli v smeti. Ko pa slišijo, da so nekomu s pomočjo tega programa odkrili raka in je ozdravel, gredo hitro brskat po smeteh, če je še kje to vabilo ter se programa udeležijo.
- Če v širši družini nismo imeli rakavih obolenj, potem me rak ne zanima.
Zmota. Dednost je le eden od dejavnikov in pripomore k nastanku majhnega števila rakavih obolenj. Za večino oblik raka ljudje zbolijo zaradi drugih vzrokov, kot so škodljivi vplivi okolja, kajenje, … Tako je zmotno razmišljati, da če nihče v družini ni imel raka, ga tudi mi ne bomo dobili.
- Pljučnega raka dobimo zgolj zaradi kajenja.
Zmota. Kajenje je pomemben dejavnik, vendar so tu še drugi dejavniki: Izpostavljam dednost, onesnaženo delovno okolje, radon v stavbah … 15–20 % bolnikov s pljučnim rakom ni nikoli kadilo. Je pa kajenje dejavnik tveganja, ki ga je mogoče preprečiti, zato je ozaveščanje o škodljivih posledicah kajenja zelo pomembno.
- Kemoterapija je telesu škodljiva in je le v interesu farmacevtskih družb.
Zmota. Kemoterapija je ena od uveljavljenih možnosti za zdravljenje raka. Vsako zdravilo pa ima seveda tudi stranske učinke. Trditi, da je kemoterapija le v interesu farmacevtskih družb, je pretirano. Vprašajte človeka, ki je zaradi kemoterapije zdrav.
- Rak je ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Zato je pomembna preventiva.
Dejstvo. Drži, prej ko je rak odkrit, boljše so možnosti ozdravitve. Na tem mestu še enkrat poudarjam pomen presejalnih programov. Ljudje bi se jih morali udeleževati bolj množično, kot se jih zdaj.
- Sladkor hrani raka in pripomore k hitrejši širitvi.
Zmota. Raziskave presnove na človeških organizmih kažejo, da rasti tumorjev s povečanim vnosom sladkorjev ne pospešimo.
- Raka lahko izstradamo.
Zmota. Prej kot raka, izstradamo sebe. Pri večini bolnikov, ki so zboleli za rakom in se zaradi raka zdravijo, se razvijejo presnovne spremembe, ki vodijo v stresno stanje presnove. Za stresno presnovo so značilni tudi procesi, pri katerih se tvori glukoza iz beljakovinskih in maščobnih zalog telesa. Nezadosten vnos hrane ali stradanje nastajanje glukoze še pospeši. Na ta način se telesno propadanje ob rakasti bolezni še pospeši. S tem rakastih celic ne ubijemo, saj imajo sposobnost, da tako ali drugače dobijo zadostne vire energije in posameznih hranil.
Nasprotno, imamo številne znanstvene dokaze, da izguba telesne teže pripomore k slabšim uspehom zdravljenja rakaste bolezni. Zato je ustrezna prehranska podpora rakastega bolnika po sodobnih medicinskih priporočilih del zdravljenja rakaste bolezni.
Vir: www.epsihologija.si